• Velika zmogljivost ob majhnih stroških
  
• enakomerna globina obdelave
  
• dve operaciji z enim delovnim prehodom
  
• minimalna zbitost tal
  

Baliranje slame - sena

Kvadraten bale velikosti 120cm x 70cm in dolžine od 150cm do 250cm so idealne za prevoz in skladišèenje, saj zavzamejo zelo malo prostora, njihova lega pa je zelo stabilna.

Balirka s 25 noži omogoèa teoretièno dolžino reza 4 cm, kar še dodatno pripomore k veèji zbitosti predvsem slame. Na ta naèin dosežemo zbitost od 150 - 180 kg/m3

• Izjemna zmogljivost
  
• enostaven in zanesljiv transport
  
• možnost apliciranja dodatkov
  
• velik izkoristek skladišnih prostorov

Raztros hlevskega gnoja

• Univerzalni trosilec hlevskega gnoja - komposta z napravo za širok raztros
• širina raztrosa do 10m
  
• zapora pred in za rahljalnimi valji
• možnost raztrosa raznovrstnih materjalov
  

Oranje

• Traktor 160 KM + 5 brazdni obraèalni plug Vogel & Noot z delovno širino brazde 50cm oz. skupno delovno širino 240cm!
  s hidravliènim varovanjem plužnih teles.
• Sistem hidravliènega varovanja plužnih teles omogoèa oranje tudi na njivah, kjer je bilo to v preteklosti skorajda nemogoèe. Plužno telo se po prehodu èez oviro samodejno povrne na prvotno mesto. Delo je tako opravljeno hitro in kvalitetno.
  

POGOSTA VPRAŠANJA

SILIRANJE

Po zaprtju silosa se je silos napihnil - kaj je temu vzrok in kaj storiti ?

Kaj pravzaprav je plinski pokrov?

Splošni opis

Razlaga PLINSKI POKROV JE NAJBOLJŠI POKAZATELJ VAŠEGA USPEHA PRI POKRIVANJU SILOSA

3. V silosih brez strehe moramo prepreèiti vdor padavinske vode v silos in s tem tvorjenje silažnih sokov, ki predstavljajo morebitno ekološko obremenitev za okolje. Priporoèamo Da bi dosegli kvalitetno silažo z minimalnimi izgubami , moramo paziti na sledeèe: Porabo kisika Vsebnost suhe snovi v krmi Kvalitetno tlaèenje Pravilna konstrukcija silosa Prekrivni materijal in postopek prekrivanja Zaprtje silosa na odvzemni strani silosa

Kvalitetno prekritje silosa je zelo pomembno iz treh vidikov: 1. Je predpogoj za optimalne anaerobne (brez prisotnosti kisika) pogoje v silosu in s tem ki se izražajo v kvalitetni fermentaciji silaže. 2. Na ta naèin se zmanjšuje nevarnost aerobnih pretvorb (»naknadna fermentacija«, segrevanje silaže, tvorba plesni) ob vdoru zraka v silos še pri neodprtem silosu in po njegovem odprtju.

vxcvx 

HLEVSKA KLIMA

PROTIVETRNE MREŽE

KOLIÈINA POTREBNEGA ZRAKA

Da bi zagotovili ustrezno in zanesljivo zraèenje je potrebno zagotoviti dovoljšno kapaciteto zraka v hlevu v odvisnosti od vrste in velikosti živali.

Krave molznice; dojilje		25 - 35m3 / žival
Ovca z enim maldièem		5 - 10 m3 / žival
Odrasli konj		30 - 40m3 / žival

VELIKOST VSTOPNIH - IZSTOPNIH ODPRTIN

Potrebno izmenjavo svežega zunanjega zraka z nottranjim zrakom zagotovimo z ustrezno velikimi odprtinami. Pri tem je potrebno biti pozoren tako na vstopne, kakor tudi izstopne odprtine za zagotovitev ustrezne izmenjave zraka. Praviloma mora biti vstopna površina vsaj dvakrat veèja od izstopne.
Za zagotovitev ustreznega zraèenja je potrebno zagotoviti sledeèe odprtine (ob višinski razliki 3,0m med vstopno in izstopno odprtino):

		Vstopna površina		Izstopna površina
Molzna krava, konj		0,24 - 0,30m2/žival		0,12 - 0,15m2/žival
Drobnica		0,06 - 0,08m2/žival		0,03 - 0,04m2/žival

POROZNOST

Pod besedo "poroznost" ( P ) se razume razmerje med odprtinami v mreži (luknjicami) glede na celotno površino mreže.

P =	Površina odprtin v mreži	x 100 %
	Celotna površina mreže

ZAVIRALNOST VETRA

Zaviralnost vetra "E" nam pove, za koliko odstotkov se zmanjša hitrost vetra pri prestopu skozi mrežo.

E = ( 1 -	Hitrost na notranji strani mreže	) x 100 %
	Hitrost na zunanji strani mreže

Faktor prehodnosti zraka "CM" nam pove, kako velika mora biti odprtina prekrita z mrežo, da bo omogoèala prehod enake kolièine zraka, kot bi sicer bil prehod ob odprti površini.

Primer: CM = 1,8 pomeni, sledeèe: 1,8m² velika odprtina zaprta z mrežo prepušèa toliko zraka, kot ga sicer prepušèa 1,0m² velika odprtina brez mreže

VENTILACIJA

Prezraèevanje z ventilatorji - veliko vetra za niè?

Vroèinsko obdobje v mesecu Juniju 2002 je nazorno pokazalo da je kritièno obdobje za krave molznice poletje in ne zima., kot vztrajno zatrjujejo nasprotniki gradnje hlevov z odprto klimo. Dostava mleka v naše regionalne zbiralnice je v vroèih poletnih dneh do 16.06.2002 upadla za cca. 6 %. Ker je to le povpreèno zmanjšanje vsega dostavljenega mleka naših kooperantov lahko predvidevamo, da je na posameznih kmetijah bil izpad mleka še toliko veèji. Kako si lahko razlagamo takšen upad prireje mleka? Z narašèanjem prireje mleka imajo krave molznice vedno bolj intenzivnejšo presnovo, ki jo lahko primerjamo z vrhunskimi športniki. Zaradi tega prihaja do prekomerne temperaturne obremenitve, ki pri temperaturi hleva pod 15 °C ne predstavlja nikakršnih težav, saj krava odveèno toploto lahko brez težav oddaja v okolico. Pri temperaturi nad 20 °C pa imajo krave z visoko mleènostjo že težave zaradi prekomernega segrevanja telesa. Te težave se kažejo navzven predvsem v pospešenem dihanju. Poleg tega te krave zaužijejo tudi manj krme. Tako prihaja do pomanjkanja energije s tem pa do padca prireje mleka. Predvsem èas po telitvi je izjemno pomemben za ohranjanje zdravja krave, njene plodnosti, in pa seveda ohranjanje visoke stopnje mleènosti. Seveda bi bilo najboljše zagotoviti potrebno zraèenje v vroèih poletnih dneh le z odpiranjem vseh oken, vrat in drugih stenskih odprtin ter tako zagotoviti zadostno zraèenje. Takšne odprtine bi bilo najbolj primerno opremiti s folijskimi zavesami ali prilagodljivimi zunanjimi stenami. Pogosto pa iz gradbenih razlogov ali lege hleva na ta naèin ni mogoèe obèutno izboljšati klimatskih pogojev v hlevu. Potem vam preostane le še vgradnja dodatnih ventilatorjev, ki poleg stroškov nakupa za svoje obratovanje porabljajo tudi dodatno elektrièno energijo. Z vgradnjo tako imenovanih poèasnih visokopretoènih ventilatorjev, z velikim uspehom uvedenih na živinorejskih farmah v Ameriki, se iz hleva odvaja slab notranji zrak. Cilj tovrstnega sistema prezraèevanja ni dovajanje toèno doloèene kolièine svežega zraka na posamièno žival, temveè intenzivna izmenjava s svežim zunanjim zrakom po celotnem hlevu. Obièajno se vgrajujejo ventilatorji velikosti 80 x 80 do 200 x 200 cm, skratka ventilatorji kakršne sreèujemo na perutninskih farmah. Ventilatorji v tem velikostnem razredu imajo pretoènost med 9.000 m³ in 65.300 m³ zraka na uro. Prezraèevalni komplet se sestoji iz ventilatorja oz. ventilatorjev, motorne zašèite, prièvrstilnega materiala in pa avtomatske regulacije. Ventilatorji naj bi bili gnani preko 380 V trifaznega elektromotorja. Izkušnje so pokazale, da prihaja pri ventilatorjih gnanih z enofaznimi motorji (220 V) do pogostejšega izpada. Izbira tipa avtomatske regulacije je odvisna od števila vgrajenih ventilatorjev in od zahtev in namena prezraèevanja. V kolikor so ventilatorji namenjeni izkljuèno za prezraèevanje hleva v vroèih poletnih dneh, potem zadostuje enostavna termostatska regulacija. V kolikor pa želimo hlev prezraèevati preko celega leta ter na ta naèin tudi v zimskem obdobju poskrbeti za primerno odstranjevanje odveène vlage iz hleva, potem je priporoèljivo izbrati avtomatsko regulacijo, ki omogoèa tudi èasovni vklop oz. uravnavanje obratov ventilatorja glede na potrebe. Stroški avtomatske regulacije se glede na zahtevnost gibljejo med 30.000 in 130.000 SIT. Ker je vsak hlev razlièno zgrajen in so okoliški pogoji povsem razlièni, je potrebno montažo ventilatorjev preuèiti za vsak hlev posebej. Hlevi s prosto rejo V hlevih s prosto rejo lahko ventilator potiska zrak neposredno v hlev. V kolikor je hlev dovolj visok je obièajno smiselno namestiti ventilatorje na višino 2,50 m. V kolikor gre za starejše hleve z nizkim stropom, lahko ventilator namestimo neposredno na krmilno mizo. Da bi lahko krmo še naprej brez težav dostavili na krmilno mizo, moramo nosilce ventilatorja izdelati na naèin, ki bo omogoèal hitro odmikanje ventilatorja. Pogosto se ventilatorje vgradi v že obstojeèa vrata (bodisi drsna ali nihajna). V poizkusu smo namestili ventilator velikosti 1,40 x 1,40 m, moèjo motorja 0,75 kW in pretoènostjo cca. 35.000 m³ v hlevska vrata (Slika 1). Po celotni krmilni mizi je bilo pri polnih obratih motorja zaznati intenzivno gibanje zraka - celo na razdalji 45m. (Slika 3). Slika 1. Ventilator v hlevu s prosto rejo
Slika 2. Ventilator ne obratuje (pri razdalji 45)	Slika 3. Ventilator obratuje pod polnimi obrati (pri razdalji 45m)
Hlevi z vezano rejo V vezani reji se živali ne morejo umakniti zraènemu toku, ki ga povzroèa vetnilator, zato ga ne smemo usmeriti v smer kjer se živali nahajajo. V tovrstnih hlevih je priporoèlivo ventilatorje obrniti tako, da bodo slab notranji zrak sesali ter ga pihali iz hleva ven. (Slika 4). Zaradi tako ustvarjenega podtlaka prihaja do vsesavanja svežega zunanjega zraka skozi preostale stenske odprtine. V takšnih nizkih starejših hlevih se je izvedel poizkus, ali in na katerih mestih bo v hlev tako prihajal nov svež zrak. Izven hleva smo namestili aparat za proizvajanje megle. Iz fotografij lahko razvidno preuèimo gibanje svežega zunanjega zraka. Slika 4. Ventilator potiska slab notranji zrak iz hleva ven
Slika 5. Brez prezraèevanja	Slika 6. S prezraèevanjem
Med odprtinami v hlevskih vratih in ventilatorjem leži cca. 30 m dolga krmilna miza.
Slika 7. Hlevska okna pred prezraèevanjem	Slika 8. Po vklopu ventilatorja
Naprava za zamegljevanje nazorno kaže da lahko na ta naèin izjemno poveèamo izmenjavo svežega zunanjega zraka z notranjim zrakom. Svež zrak vstopa v hlev skozi vse stenske odprtine. Pri tem moramo biti pozorni, da se v bližini ventilatorja ne nahaja nobena veèja odprtina. Na ta naèin lahko prezraèujete tudi hleve vmesnimi stenami in hodniki, saj vakuum, ki ga ustvarja ventilator enakomerno zajame celotno notranjost hleva. Oddelek za kmetijstvo Laufen/Traunstein Schnepfenluckstraße 10, 83278 Traunstein,- Nemèija

VROÈINSKI STRES

"Pri temperaturah nad 22° C mleènost pada!"

Evropska mleèna rasa goveda izvira iz stepskega goveda. Živali se zato lažje prilagajajo hladnim zimskim dnevom kot pa poletni vroèini. Optimalno prirejo mleka v naših èredah dosežemo v temperaturnem razponu okolice od 8 - 18° C. Pri poveèanih temperaturah se najprej poslabša odvzem krme. Pri temperaturi nad 22° C se zmanjša odvzem krme, s tem pa tudi prireja mleka. Pri porastu temperature okolice nad 30° C se lahko prireja mleka zmanjša tudi do 20%. Še posebej pri visoko proizvodnih kravah lahko v takšnih pogojih raèunamo na plodnostne težave.

Govedo mora svojo telesno temperaturo ohranjati nespremenjeno. To je možno le primeru, da sta proizvodnja telesne toplote in pa njeno odvajanje v okolico v ravnovesju. Na ta naèin proizvede npr. krava s 700 kg telesne teže in cca. 35kg mleka dnevno cca. 1670 W energije, ki jo izloèa v obliki toplote. Od tega se pri temperaturi hleva 10° C cca. 80% proizvedene toplote izloèi neposredno v okolico. Preostalih 20% se izloèi v obliki potenja in preko dihal. Pri temperaturi hleva 25° C lahko krava zaradi zmanjšane temperaturne razlike med telesno temperaturo (36° C) in temperaturo oklice (25° C) neposredno v okolico odvede le še polovico odveène toplote. Preostalih 50% pa mora odvesti preko potenja in pospešenega dihanja (pumpanje)! Pri temperaturi hleva 30° C se razmerje naèina oddajanja toplote spremeni na 30 : 70 v korist potenju in "pumpanju". Tovrstne obremenitve organizma so izjemne. V takšnih pogojih lahko vroèinski stres živali prepreèimo le z obèutnim poveèanjem izmenjave zraka v hlevu, to pa je povezano s poveèano hitrostjo gibanja zraka, ki jo lahko ustvarimo le z namestitvijo zmogljivih ventilatorjev!

PREDSTAVITEV

Stran je trenutno še v izdelavi.
Hvala za razumevanje!

Darko Košenina s.p.
Spodnja Senica 9
1215 Medvode

Tel. 01/3618-303
Faks. 01/3618-304
Mobil: 040/21-33-55

E. pošta: info@profarm.net 

MEDIJI

KONTAKT

Darko Košenina s.p.
Sp. Senica 9
1215 Medvode
Slovenija

Tel. +386 (0)1 3618-303
Faks. + 386 (0)1 3618-304
GSM. 386 (0)40 21-33-55

E.mail: info@profarm.net

in kje se nahajamo...